Energijo plačujemo po porabi. A kako je pravzaprav ta ugotovljena? V večini primerov velja, da izstavljen račun ne predstavlja računa za porabljeno dobrino, ampak je izstavljen na podlagi pavšalnega izračuna. Če smo v preteklem letu v povprečju mesečno porabili toliko in toliko, bo podobno veljalo tudi to leto. Občasno odčitajo stanje na števcih in naredijo poračun. Morda en mesec plačamo nekoliko preveč, naslednjega pa bo zato nekoliko manjši, a na koncu se vse izravna. Toda ali je takšen način obračunavanja optimalen? več >>
Starši so me učili, naj si umijem roke, ko se dotikam denarja ali ko se vrnem iz trgovine, kjer sem potiskal voziček oziroma v starih časih nosil košaro. Nikoli ne veš, kdo jo je imel pred teboj in lahko zboliš. Bakterije in virusi preživijo nekaj časa tudi na predmetih, ne le v živih bitjih. Kako lepo zanje, manj za ljudi, seveda. Kaj pa danes? Ste pomislili, da se lahko prilepijo tudi na na dotik občutljive zaslone? Ne le na zaslone mobilnih naprav, tudi na zaslone bankomatov in podobnih naprav, ki jih je vse več, mi pa veselo nanje »lepimo« svoje roke. več >>
Inky (http://inky.com/) je potencialno najbolj obetajoč. Tudi tu gre za poštnega klienta za namizne računalnike. Njegova moč je v sposobnosti, da opazuje vzorec uporabe pošte, se uči in se temu prilagaja. Prejeta sporočila označi z oznako pomembnosti, ki je odvisna od uporabe pošte. Privzeti način prikaza sporočil je prikaz glede na pomembnost, ročno pa lahko nastavite tudi drugačen prikaz, na primer kronološki, vendar v tem primeru ta program malce izgubi svoje prednosti. več >>
Alto (www.altomail.com) je Aolov poskus poenostaviti delo z elektronsko pošto, obstaja pa kot poštni klient za namizne računalnike (a je še globoko v testni različici), v razvoju pa je tudi mobilna aplikacija. Poleg lastne pošte storitve zna delati še z Googlovo, Yahoojevo in Applovo (iCloud). Razlikuje se v tem, da sporočila samodejno razvršča v sklade, kupčke na desni strani delovne površine. več >>
Elektronski pošti so že bili zadnji zvonovi, a vse bolj je jasno, da bo še dolgo osnovni način elektronske komunikacije. Lani je pošto uporabljalo 2,1 milijarde ljudi, številka se bo do konca leta dvignila na 2,7 milijarde. Dovolj velika baza, da se splača storitev izboljšati. Predstavljamo vam tri projekte, ki obetajo veliko. V ničemer ne spremenijo elektronske pošte, ponudijo le malce drugačen način dela z njo. več >>